Blog

Pričeli smo s skupinskimi vajami za hrbtenico pod vodstvom fizioterapevtke. Vaje so vsak četrtek ob 17 uri v prostorih FMR PLUS na Dunajski 186 v Ljubljani. Prosimo za predhodno prijavo na telefon ali mail.

Neuromodulacija s pomočjo periferne živčne stimulacije NESA

Neuromodulacija je področje, ki preučuje način, kako lahko s pomočjo električnih ali drugih vrst stimulacij vplivamo na delovanje živčnega sistema, kar omogoča zdravljenje številnih bolezni in stanj. Ena izmed naprednih metod neuromodulacije je periferna živčna stimulacija NESA (Non-Invasive Electrical Stimulation of Afferent Nerve Fibers), ki se uporablja za lajšanje bolečin, izboljšanje motoričnih funkcij ter obvladovanje različnih nevroloških in psihiatričnih motenj.

Osnove periferne živčne stimulacije NESA

NESA je metoda, ki temelji na električni stimulaciji perifernih živcev z namenom regulacije in modifikacije živčnih signalov, ki potekajo skozi telo. Pri tej vrsti stimulacije se uporablja nizkofrekvenčna električna energija, ki je usmerjena na specifične senzorične živčne vlakne, ki prenašajo informacije iz periferije (koža, mišice, notranji organi) proti centralnemu živčnemu sistemu.

Periferna živčna stimulacija vpliva predvsem na aferentne živčne poti, ki prenašajo občutke bolečine in drugih telesnih funkcij v možgane. S pomočjo teh stimulacij lahko zmanjšamo percepcijo bolečine, spodbujamo proces regeneracije živcev ter izboljšamo splošno delovanje nevrološkega sistema.

Mehanizem delovanja NESA

NESA stimulacija temelji na vplivu na aferentne živčne poti in njihovih receptorjih. Ko so živčna vlakna stimulirana z električnimi impulzi, pride do povečane aktivnosti teh živcev, kar lahko zavira nepravilne ali prekomerne signalizacije, ki povzročajo bolečino ali druge nevrološke težave. Z stimulacijo perifernega živca lahko aktiviramo tudi nevrotransmiterje, kot so endorfini, ki imajo naraven analgetični učinek.

Poleg tega lahko ta metoda stimulacije vpliva na plastičnost živčnega sistema, kar pomeni, da lahko spodbuja spremembe v nevroloških povezavah, ki so potrebne za izboljšanje motoričnih sposobnosti ali zmanjšanje bolečinskih signalov.

Klinična uporaba NESA

Periferna živčna stimulacija NESA se uporablja za zdravljenje različnih stanj, ki vključujejo kronično bolečino, nevrološke motnje, motnje gibanja in celo psihiatrične motnje. Med najbolj pogoste indikacije spadajo:

• Kronična bolečina: NESA je učinkovita pri zdravljenju kroničnih bolečin, kot so bolečine v hrbtu, artritisne bolečine, nevropatske bolečine, fibromialgije, kompleksnega reginalnega bolečinskega sindroma in migrene. Z zmanjšanjem aktivnosti bolečinskih signalov v živčnih poteh lahko zmanjša potrebo po analgetikih in drugih bolečine sproščujočih zdravilih.
• Športna medicina: NESA pospeši hitrost rehabilitacije po športnih poškodbah in pomaga pri hitrejši regeneraciji po treningih in zmanjšanju utrudljivosti.
• Spanje: z NESA se izboljša kvaliteta spanja.
• Urologija: NESA pomaga pri zdravljenju sindroma preveč aktivnega mehurja.
• Rehabilitacija po poškodbah živcev: Pri poškodbah perifernih živcev, kot so poškodbe hrbtenjače ali periferne živčne poškodbe, lahko NESA stimulacija pomaga pri regeneraciji živčnih vlaken, spodbuja plastičnost živčnega sistema in pripomore k hitrejši obnovi funkcij.
• Parkinsonova bolezen in druge motnje gibanja: NESA se uporablja tudi pri nevrodegenerativnih boleznih, kot je Parkinsonova bolezen, kjer lahko pomaga pri obvladovanju tremorjev, togosti in drugih motenj gibanja, ki so značilne za te bolezni.
• Depresija in anksioznost: raziskave so pokazale, da električna stimulacija perifernih živcev lahko pomaga tudi pri zdravljenju motenj, kot sta depresija in anksioznost. Stimulacija perifernih živčnih poti lahko vpliva na nevrotransmiterje, ki so povezani z razpoloženjem in stresom.

Prednosti in varnost NESA

Ena izmed glavnih prednosti NESA metode je, da je neinvazivna. Ker ne zahteva kirurških posegov, ima manjšo stopnjo tveganja v primerjavi z invazivnimi metodami, kot je stimulacija možganov ali spinalnih živcev. Prav tako je postopek preprost in se lahko izvaja v ambulantnih pogojih.

Študije so pokazale, da je NESA varna in dobro prenašana, čeprav lahko pri nekaterih posameznikih povzroči rahlo nelagodje ali draženje kože na mestu stimulacije. Vendar so to običajno prehodni simptomi, ki ne predstavljajo večjih tveganj.

Zaključek

Neuromodulacija s pomočjo periferne živčne stimulacije NESA predstavlja obetavno in napredno metodo, ki pomaga pri izboljšanju kvalitete spanja, zmanjšanju bolečin, utrudljivosti in se jo uporablja kot pomoč pri zboljšanju zmogljivosti športnikov ter pri zdravljenju  bolečinskih sindromov,  nevroloških, mišičnih in psihiatričnih stanj. Z uporabo električnih impulzov za vplivanje na delovanje perifernih živcev lahko izboljšamo kakovost življenja, zmanjšamo potrebo po zdravilih in pospešimo regeneracijo. S stalnim napredkom na tem področju lahko pričakujemo še širšo uporabo NESA stimulacije v klinični praksi.

Za izboljšanje zdravstvenega stanja je potrebnih 10 terapij, ki se izvajajo 2 – 3x tedensko.

Metoda Tecar omogoča krajši čas zdravljenja, takojšnje in stabilne rezultate ter stimulacijo in krepitev notranje obnovitvene sposobnosti tkiv. Tecar terapija je diatermična terapija, ki stimulira endogeno (notranjo) energijo v tkivu in s tem pospešuje obnavljanje in potek protivnetnih procesov.

Pri tej terapiji gre za prenos visoko-frekvenčne elektromagnetne energije (0,47-0,5 MHz) skozi telo do ciljnega tkiva, v katerem povzroči hipertermijo (pregrevanje). Deluje na osnovi gibanja (privlačnost in odbojnosti ionov) in dipolov, ki so prisotni v tkivu.

Od ostalih oblik termoterapije (ultrazvok, laser, infra-rdeči žarki) se razlikuje predvsem v tem, da toplote tkivu ne dodaja »od zunaj«, temveč z aktivacijo ionov stimulira biološka tkiva in na ta način proizvaja energijo in toploto »od znotraj«. Zaradi dveh različnih metod delovanja lahko zelo natančno določimo ciljno tkivo: kapacitivna metoda deluje na mehka tkiva (mišice, krvožilni, limfni sistem, koža in podkožje), rezistivna metoda pa na tkiva z večjo odpornostjo (kosti, hrustanec, kite, ligamenti, aponevroze, fascije in fibrozna tkiva). Obe metodi se med seboj dopolnjujeta, njun skupni cilj pa je stimulacija telesu lastnih fizioloških procesov celjenja.

S tecar terapijo dosegamo zelo dobre rezultate pri zmanjševanju vnetja, akutnih in kroničnih edemov (oteklin), mišično-skeletne bolečine, pospešujemo krvni in limfni pretok ter regeneracijo tkiv. Tecar terapija nam nudi možnost hitrega ukrepanja pri poškodbah kot so zvini, vnetja, poškodbe mišic, kit, tetivi in obrabi/poškodbi hrustanca. Povečana je učinkovitost masaže s kombinacijo mehanskega učinka masaže in diatermično terapijo, ki poveča pretok v krvnem in limfnem sistemu, vse do globokega tkiva. Indikacije za uporabo tecar terapije so zelo široke:

• poškodbe mišic (kontrakture, nategnjene, natrgane ali strgane mišice, udarnine in edemi),
• bolezni rame (tendinitis, tenosinovitis, adhezivni kapsulitis),
• bolezni  komolca, zapestja in roke (teniški in golferski komolec, rizartroza, tendinitis, sindrom karpalnega kanala),
• bolezni kolka (burzitis, artroza kolka, pubalgija),
• bolezni kolena (hondropatija, artroza kolena, poškodbe vezi in hrustanca)
• bolezni gležnja in stopala (težave po zlomih, zvin gležnja, plantarni fascitis,  tendinitis Ahilove tetive…)
• bolečine v predelu hrbtenice (bolečina v križu, vratni hrbtenici …)
• mehčanje brazgotin

Zaradi toplotnih učinkov (segrevanje tkiva) tecar terapijo zelo dobro kombiniramo z manualno terapijo in tako zmehčamo ter globinsko dreniramo mišično tkivo, z globinskim delovanjem na vezivna in kostna tkiva pa pospešujemo naravne presnovne procese, ki so zaradi poškodbe/vnetja upočasnjeni ali celo prekinjeni. Lahko jo uporabljamo tudi skupaj s pasivnim raztezanjem, kjer zaradi lokalne hipertermije dosežemo večji obseg giba in hitrejše sproščanje mišic, ob izometrični mišični kontrakciji pa spodbujajoče vplivamo na aktivacijo posameznih mišičnih vlaken.

Tecar terapija je zelo prijetna, ker daje ugoden občutek toplote. Njena uporaba je omejena le pri ljudeh s srčnim spodbujevalnikom, nosečnicah in ljudeh, ki imajo moteno zaznavanje temperature. Ker deluje endogeno (od znotraj), je njen učinek hitrejši kot pri drugih oblikah termoterapije – običajno že s prvo terapijo dosežemo močan analgetični učinek. Za dosego stabilnih, dolgoročnih rezultatov potrebujemo manj terapij v primerjavi z drugimi oblikami termoterapije.